Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/2011 – uradno prečiščeno besedilo) je Društvo za zaščito živali Maribor na zboru članov dne 19. 6. 2013 sprejelo soglasni sklep o spremembi in sprejetju novega temeljnega akta.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Uvodna določba

1. člen

Društvo za zaščito živali Maribor je prostovoljno, samostojno in nestrankarsko združenje državljanov Republike Slovenije, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničuje svoje interese in želje na področju zaščite vseh vrst živali, to je zaščite njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja.

Namen društva je pomagati vsem zavrženim, prostoživečim, mučenim in zlorabljenim živalim ter osveščati javnost o pomenu odgovornega in humanega odnosa človeka do živali.

Delovanje društva temelji na načelih enakopravnega in prostovoljnega združenja članov, enakih pogojih za včlanjevanje, enakopravnem odločanju oziroma soodločanju članov in na načelih javnosti dela.

Ime in sedež

2. člen

Ime društva: »Društvo za zaščito živali Maribor«, skrajšano ime »Društvo ZZŽ MB«. V nadaljevanju besedila tega statuta se Društvo za zaščito živali Maribor z eno besedo označuje kot »društvo«.

Sedež društva: Avtomobilska ulica 25, 2000 Maribor

Društvo je pravna oseba zasebnega prava in je vpisana v register društev in registrirana pri Upravni enoti Maribor.

Društvo v pravnem prometu uporablja registrirano ime »Društvo za zaščito živali Maribor«.

Društvo opravlja dejavnosti opredeljene v tem aktu v skladu z Ustavo in zakoni, ki veljajo v RS.

Društvo lahko pridobi in ima premično in nepremično premoženje ter druga sredstva, ki jih uporablja za uresničevanje svojih ciljev in nalog.

Žig društva

3. člen

Znak društva je stilizirana podoba psa in mačka, ki se uporablja v žigu. Žig je okrogle oblike, premera 30 mm in poleg znaka društva vsebuje še napis Društvo za zaščito živali Maribor. Podrobneje je žig opredeljen v Pravilniku društva.

Javnost delovanja

4. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

Svoje člane društvo obvešča:

• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,

• preko sredstev javnega obveščanja, spletnih strani in drugih spletnih medijev,

• preko elektronske pošte,

• z objavljanjem na oglasni deski na sedežu društva in

• preko društvenega strokovnega glasila.

Širšo javnost društvo obvešča o svojem delu tako, da:

• organizira okrogle mize in tiskovne konference,

• preko elektronske pošte in spletnih strani,

• preko sredstev javnega obveščanja,

• občasnimi razstavami, preko oglasnih vitrin in z izdajo glasila društva,

• na svoje seje vabi zainteresirane posameznike ter predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij, ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

Odgovornost

5. člen

Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Za zakonito poslovanje odgovarja zastopnik društva.

Za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi člani organov društva, ki so glasovali za odločitev (odgovorne osebe), s katero se je v njihovo korist ali korist koga drugega zmanjšalo premoženje društva, čeprav so vedeli, da društvo ne bo moglo poravnati sprejetih obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

Za obveznosti društva v primerih iz zgornjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

Povezovanje

6. člen

Društvo se lahko zaradi uspešnejšega uresničevanja svojih nalog povezuje s sorodnimi društvi in sodeluje s pristojnimi organi, interesnimi skupinami, organizacijami ter gibanji v Republiki Sloveniji in v tujini.

Društvo se lahko z drugimi društvi, ki imajo enake interese, poveže v zvezo društev. Sklep o takšni povezavi sprejme zbor članov.

Društvo se lahko včlani v sorodne tuje ali mednarodne društvene organizacije s podobnimi nameni in cilji, predpisanimi s temi pravili.

II. CILJI IN NALOGE DRUŠTVA

Osnovne naloge

Društvo si zastavlja naslednje naloge:

• pomoč pri iskanju začasnih namestitev, oskrbi in iskanju novega doma za zapuščene in zavržene živali,

• posredovanje informacij o lokacijah prostoživečih domačih živali pristojnemu zavetišču,

• zbiranje in posredovanje informacij o življenjskih pogojih domačih živali in živali, ki živijo v naravi,

• preprečevanje nekontroliranega razmnoževanja prostoživečih mačk in psov,

• informiranje javnosti in posameznikov o pomenu humanega ter odgovornega odnosa do živali v skladu z Zakonom o zaščiti živali in Pravilnikom o zaščiti hišnih živali,

• obveščanje javnosti in posameznikov o delu društva,

• uporaba različnih oblik izobraževanja, kot so: predavanja, filmi, seminarji, tečaji in podobno.

Obravnavanje prijav mučenja živali

Člani društva preprečujejo mučenje živali s tem, da uresničujejo pooblastila, ki so dana društvu z Zakonom o zaščiti živali, in sicer tako, da:

• preverjajo dejansko stanje v primeru, ko Društvo za zaščito živali Maribor prejme ustno ali pisno prijavo o mučenju živali,

• opravljajo redne ali občasne oglede pri imetnikih živali, kjer ugotavljajo posamezne primere domnevnega mučenja živali, na svojih obhodih po terenu osveščajo ljudi tako, da jim svetujejo o pravilnem ravnanju z živalmi,

• ustno ali pisno opozarjajo imetnike živali in druge, ki ne ravnajo z živaljo humano, oziroma v skladu z zakonskimi predpisi,

• sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb Zakona o zaščiti živali, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali,

• v primerih, ko se imetniki živali ali drugi, ki ne ravnajo z živaljo humano oz. v skladu z zakonskimi predpisi, ne odzovejo pozitivno na opozorilo članov društva, lahko člani predlagajo izvršnemu odboru, da se pri ustreznih organih pregona ali sorodnih organih uvede kazenski postopek v skladu s 341. členom Kazenskega zakonika RS.

Pridobitne dejavnosti društva

Društvo lahko opravlja tudi naslednje pridobitne dejavnosti:

• izdelava in prodaja lastnih društvenih izdelkov ter prodaja drugega blaga in storitev (G47.190-Druga trgovina v nespecializirani prodajalni),

• organizacija izobraževanj in predavanj s področja delovanja društva (P85.590-Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje),

• organizacija društvenih prireditev in srečanj (R93.299-Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas),

• drugo založništvo, kot je: prodaja društvenih letakov, brošur, biltenov, knjižic (J58.190-Drugo založništvo),

• prirejanje iger na srečo in licitacij društvenih izdelkov (R92.002-Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah, G46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov),

• oglaševanje sponzorjev in donatorjev (M73.120-Posredovanje oglaševalskega prostora).

Društvo pridobitne dejavnosti izvaja kot dopolnilne dejavnosti nepridobitni dejavnosti in jih opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva oz. za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Sredstva, pridobljena pri izvajanju pridobitne dejavnosti, porabi društvo za uresničevanje svojega namena ter ciljev oz. za izvajanje nepridobitnih dejavnosti po prvem in drugem razdelku tega člena.

III. ČLANSTVO

Članstvo

Članstvo v društvu je prostovoljno. Društvo ima redne, podporne in častne člane.

Redni član društva lahko postane vsaka poslovno sposobna polnoletna fizična oseba, ki:

• izrazi tako željo in pri njej niso izpolnjeni pogoji iz 6. odstavka tega člena,

• ni nikoli v nobenem smislu delovala proti interesom in dobremu imenu društva,

• sprejme vsa društvena pravila, se po njih ravna ter podpiše pristopno izjavo, s katero med drugim izjavi tudi, da se z vsemi društvenimi pravili v celoti strinja,

• se zaveže, da bo sodelovala v aktivnostih društva, pomagala društvu in širila njegov ugled,

• plača članarino.

Podporni član društva lahko postane vsaka fizična oseba, ki:

• izrazi tako željo ter pri njej niso izpolnjeni pogoji iz 6. odstavka tega člena,

• sprejme vsa društvena pravila, se po njih ravna ter podpiše pristopno izjavo, s katero med drugim izjavi tudi, da se z vsemi društvenimi pravili v celoti strinja,

• plača članarino,

• se zaveže društvu po svojih močeh pomagati z donacijami in promocijo društva ter njegove dejavnosti, s čimer izpolnjuje svojo podporo oz. pripadnost društvu,

• ne more voliti in biti voljen v organe društva.

Častnega člana imenuje zbor članov na lastno pobudo ali na predlog upravnega odbora zaradi osebnih zaslug za delovanje društva. Častni član ne plačuje članarine. Če častni člani niso člani društva, nimajo glasovalne pravice.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega 15. leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik, ki to osebo tudi zastopa pri vseh članskih aktivnostih. Za osebo od dopolnjenega 15. leta starosti do polnoletnosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Člani društva lahko postanejo tako državljani Republike Slovenije, kot tudi tujci, ki živijo v Republiki Sloveniji pod pogojem, da bo njihovo delovanje v skladu z nameni in načeli društva, ki so navedena v tem statutu. Član ne more postati oseba, ki:

• je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, nezakonitega lova ali nezakonitega ribolova, pa obsodba še ni izbrisana iz kazenske evidence,

• neustrezno ravna z živalmi ali krši veljavne predpise o zaščiti živali,

• se ukvarja z lovom ali ribolovom,

• se kot samostojni podjetnik posameznik ali družbenik gospodarske družbe ukvarja ali je kapitalsko udeležen pri množični industrijski reji živali ali pri dejavnosti klavnic ali predelavi živalskih trupov ali pri kakšni drugi dejavnosti, ki je očitno v hudem nasprotju s temeljnimi cilji društva,

• je zaposlen v organih upravljanja ali nadzornem svetu gospodarske družbe, ki se ukvarja z dejavnostmi iz prejšnje alinee.

Predsednik društva lahko z obrazloženim sklepom zadrži včlanitev osebe, za katero meni, da ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni v tem statutu. V tem primeru lahko oseba, katere včlanitev je zadržana, zahteva, da o včlanitvi odloči zbor članov. Zbor članov mora o tem odločati na naslednji seji.

Društvo vodi knjigo članov. Z osebnimi podatki članov, ki so vpisani v tej knjigi, društvo ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Članarina se plača ob včlanitvi za tekoče koledarsko leto, nato pa do vsakega naslednjega 31. marca za tekoče leto. Članom, ki ne plačajo članarine v tem roku, pošlje blagajnik pisen poziv za plačilo z dodatnim rokom plačila 15 dni, šteto od dneva poziva. Če članarina ni poravnana niti po pozivu, blagajnik neplačniku s priporočeno pošto pošlje obvestilo o prenehanju članstva, zoper katerega je možna pritožba v roku 8 dni, a le iz razloga, da je bila članarina dejansko pravočasno plačana. Po poteku roka za pritožbo se član izbriše iz knjige članov.

Član, ki je bil že enkrat izbrisan zaradi neplačila članarine, se lahko kadarkoli ponovno včlani pod običajnimi pogoji, ob včlanitvi pa mora poleg redne članarine plačati kazenski pribitek v višini 1 letne članarine.

Pravice članov

Pravice članov društva so, da:

• volijo in so izvoljeni v organe društva,

• sodelujejo pri delu in soodločajo o organih društva,

• uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu,

• uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,

• so seznanjeni s programom in poslovanjem društva in njegovim finančno-materialnim poslovanjem,

• prejmejo pohvale in priznanja za delo ter dosežene uspehe pri delu v društvu,

• nadzorujejo delo organov društva,

• zaprosijo za razrešitev,

• izstopijo.

Temeljne dolžnosti članov

Temeljne dolžnosti rednih članov društva so, da:

• spoštujejo statut in druge akte ter sklepe društva,

• preprečujejo mučenje in surovo ravnanje z živalmi,

• prenašajo svoja znanja in izkušnje na mlajše in nove člane društva,

• širijo načelo spoštovanja živali kot živega bitja ter pravilnega humanega odnosa do živali,

• redno plačujejo članarino,

• dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,

• skrbijo za sredstva, s katerimi društvo razpolaga,

• prenašajo svoje izkušnje na mlajše člane društva,

• varujejo ugled društva.

Za svoje delo v društvu člani ne prejemajo plačila.

Prenehanje članstva

Članstvo člana v društvu preneha:

• s prostovoljnim izstopom,

• s črtanjem,

• z izključitvijo,

• s smrtjo.

Član lahko prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno obvestilo o izstopu, vendar mora prej poravnati vse morebitne pretekle obveznosti do društva.

Člana društva lahko upravni odbor črta kot člana, na predlog blagajnika društva, če ta kljub opominu ne poravna članarine v tekočem letu.

O izključitvi člana iz društva odloča upravni odbor s sklepom, ki mora biti v skladu z Disciplinskim pravilnikom društva, ki ga društvo sprejme 6 mesecev od potrjenih pravil sprememb pravil društva.

Izključeni član se lahko pritoži na zbor članov kot na drugostopenjski organ, ki o zadevi dokončno odloči.

Simpatizerstvo in prostovoljstvo

Simpatizer društva je lahko vsakdo, ki dopolni 15 let starosti in ki soglaša z namenom in nalogami društva. Simpatizer nima nobenih formalnih pravic ali obveznosti do društva, status simpatizerja pa pridobi z nudenjem kakršnekoli pomoči društvu.

Zunanji prostovoljec je lahko vsakdo, ki dopolni 15 let starosti, ki soglaša z namenom in nalogami društva in ki podpiše dogovor o prostovoljnem delu. Zunanji prostovoljec ni član društva, njegove pravice in obveznosti do društva pa so v celoti določene z dogovorom o prostovoljnem delu, sklenjenim v skladu z Zakonom o prostovoljstvu.

IV. ORGANIZACIJA DRUŠTVA

Organi in funkcionarji društva ter njihov mandat

Organi društva so:

• zbor članov,

• upravni odbor,

• disciplinska komisija,

• nadzorni odbor.

Funkcionarji društva so:

• predsednik,

• podpredsednik,

• sekretar-blagajnik.

Mandat funkcionarjev in organov društva je štiri (4) leta. Število zaporednih mandatov ni omejeno. Isti član ne more hkrati opravljati več funkcij, lahko pa je član več organov oz. hkrati član organa in funkcionar.

Društvo lahko ima tudi komisije, ki pa niso organ društva, temveč način dela in so opredeljene v Internem pravilniku društva.

Zbor članov

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi redni člani društva. Sklic zbora članov je lahko reden ali izreden.

Redni zbor članov se sestane najmanj enkrat letno. Skliče ga predsednik društva, in sicer z objavo na spletni strani društva ter hkratnim pisnim vabilom, naslovljenim osebno na vsakega rednega člana, pri čemer zadostuje, da je vabilo poslano po e-pošti. Sklic, ki mora vsebovati navedbo časa in kraj zbora ter predlagan dnevni red, mora biti posredovan najmanj 5 delovnih dni pred dnevom zbora.

Zbor članov sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih rednih članov. Če se odloča o spremembi pravil, preimenovanju ali prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih rednih članov. Zbor članov je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica rednih članov.

Če ob predvidenem začetku zbor članov ni sklepčen, se začetek odloži za 20 minut, nakar zbor članov veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 11 članov.

Glasovanje je javno. Člani pa se lahko z več kot polovico glasov vseh prisotnih na samem zasedanju odločijo za tajno glasovanje.

Sklic izrednega zbora članov

Izredni zbor članov skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo upravnega odbora ali ene tretjine rednih članov.

Predsednik je dolžan sklicati izredni zbor članov najkasneje v roku enega meseca potem, ko je sprejel zahtevo. V nasprotnem primeru skliče izredni zbor članov predlagatelj. Sklic zbora članov mora biti objavljen z dnevnim redom najmanj 5 delovnih dni pred dnevom, za katerega je sklican.

Izredni zbor članov sklepa samo o stvari, za katero je sklican. Za odločanje in sklepčnost se uporabljajo določbe prejšnjega člena.

Naloge zbora članov

Naloge zbora članov so, da:

• sklepa o dnevnem redu;

• sprejme statut društva ter njegove spremembe in dopolnitve;

• sprejema letno poročilo za vsako koledarsko leto, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Pred sprejetjem letnega poročila mora nadzorni odbor opraviti notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;

• sprejema program dela in finančni načrt;

• voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, sekretarja-blagajnika društva ter člane organov društva;

• odloča o pritožbah in prošnjah zoper sklepe organov društva;

• odloča o povezovanju društva v druga društva in zveze;

• odloča o statusnih spremembah društva;

• potrjuje častne nazive društva;

• podeljuje priznanja;

• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;

• sklepa o prenehanju delovanja društva;

• odloča o višini letne članarine;

• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva, ki so v skladu z namenom in cilji društva.

Pravica glasovanja v zboru članov

Zboru članov smejo prisostvovati vsi, ki so ali želijo biti neposredno ali posredno vezani z delovanjem Društva za zaščito živali Maribor, kot npr. predstavniki sorodnih domačih in tujih društev, upravnih organov in državljani nasploh, vendar imajo ti zgolj pravico posvetovalnega glasu, ne morejo pa glasovati ter odločati o zadevah, o katerih sklepa zbor članov. Pravico glasovanja imajo samo prisotni redni člani društva. Glasovanje je javno, na zahtevo večine članov pa je glasovanje lahko tudi tajno.

O delu zbora članov se piše zapisnik, ki ga podpišejo: zapisnikar, predsednik in dva overitelja zapisnika.

Vodenje in način dela

Zasedanje zbora članov vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik društva.

Zbor članov izvoli v delovno predsedstvo dva (2) člana, zapisnikarja in dva (2) overovatelja zapisnika, po potrebi pa tudi ostale delovne organe zbora.

Upravni odbor

Upravni odbor je izvršilni organ zbora članov, ki opravlja organizacijska, strokovno-tehnična, upravna in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema zboroma članov po programu in sklepih sprejetih na zboru članov.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov. Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, sekretar-blagajnik in osem (8) drugih članov. Upravni odbor sestavlja skupaj enajst (11) članov.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora, ki ga v njegovi odsotnosti enakovredno zastopa podpredsednik društva.

Predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora, samostojno zastopa društvo pred državnimi, občinskimi organi in sodnimi institucijami ter pred tretjimi osebami, po dobljenih stališčih upravnega odbora.

Naloge upravnega odbora

Naloge upravnega odbora so:

• pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta ter druga gradiva za zbor članov in daje poročila o svojem delu;

• sklicuje zbor članov;

• upravlja premoženje društva in razpolaga s posameznimi deli premoženja v skladu s tem statutom in drugimi predpisi s tega področja;

• odloča o spremembi in morebitni selitvi sedeža društva v okviru iste upravne enote;

• predlaga predstavnike društva v organe društva;

• izvaja sklepe zbora članov; • skrbi za izpolnjevanje programa dela društva;

• pripravi in sprejema finančni načrt društva;

• skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;

• pripravlja in sprejema interne pravilnike društva;

• vodi evidenco članstva in druge predpisane evidence;

• predlaga častne nazive;

• pripravi letno poročilo o poslovanju društva;

• odloča o sprejemu novih članov, izstopu in črtanju iz članstva;

• predlaga letno višino članarine;

• določa višino nagrade za aktivne člane;

• odloča o delu prostovoljcev;

• uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva, ki so dogovorjene, ter naloge, ki mu jih naloži zbor članov.

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa po njegovem pooblastilu podpredsednik društva, vsaj enkrat v treh mesecih. Člani upravnega odbora morajo biti vabljeni na sejo pisno ali ustno najmanj tri (3) dni pred sejo.

Upravni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

Kadar koli se število članov izvršnega odbora med trajanjem mandata zmanjša, se na naslednjem občnem zboru izvolijo novi. Za čas do izvolitve novega člana izvršnega odbora izvršni odbor sam postavi začasnega vršilca dolžnosti.

Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu odboru.

Disciplinska komisija

Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik ter dva člana, ki jih izvoli upravni odbor za dobo štirih (4) let. Disciplinska komisija odloča o izključitvah, disciplinskih prekrških in drugih sporih ter izreka ukrepe. Veljavno sklepa v senatu treh članov (predsednik in dva člana). Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov.

Disciplinske kršitve

Kršitve, ki se obravnavajo na disciplinski komisiji, so: • kršitev določb statuta in drugih splošnih aktov društva, • nevestno opravljanje sprejetih zadolžitev in funkcije v društvu, • neizpolnjevanje sklepov organov društva, • dejanja, ki škodujejo ugledu društva.

Disciplinski ukrepi

Ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu s pravilnikom o delu disciplinske komisije izreče disciplinska komisija, so: • opomin, • javni opomin, • izključitev iz članstva.

Zoper sklep disciplinske komisije ima prizadeti član pravico do pritožbe na zbor članov, kot drugostopenjski organ.

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor spremlja in nadzira finančno in materialno poslovanje društva in izvajanje sklepov zbora članov. Nadzorni odbor sestavljajo predsednik ter dva člana, ki jih izvoli upravni odbor za dobo štirih (4) let. Predsednik sklicuje in vodi seje ter predlaga dnevni red. Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov in če za sklepe glasuje večina prisotnih članov nadzornega odbora.

Nadzorni odbor:

• redno spremlja finančno in materialno poslovanje društva,

• pregleda letno poročilo društva pred obravnavanjem na zboru članov,

• opravlja nadzor nad delovanjem društva in izvajanjem nalog, ki jih nalagajo drugi predpisi,

• opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva in še zlasti ugotavlja, ali so poslovne knjige vodene primerno in ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti društva,

• pripravi poročilo o svojem delu in ugotovitvah za zbor članov.

Člani nadzornega odbora imajo pravico sodelovati pri delu vseh organov društva. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren zboru članov.

Predsednik

Predsednik društva za svoje delo odgovarja zboru članov. Predsednik društva je hkrati tudi zastopnik društva. Naloge predsednika društva so, da:

• skrbi za uresničevanje sklepov, ki jih je sprejel zbor članov društva,

• sklicuje in vodi zbor članov,

• sklicuje in vodi seje upravnega odbora,

• koordinira delo članov upravnega odbora,

• zastopa društvo pred državnimi in občinskimi organi ter sodnimi institucijami ter tretjimi osebami,

• podpisuje uradno dokumentacijo društva,

• opravlja druge naloge, za katere ga zadolži zbor članov društva.

Predsednika med odsotnostjo nadomešča podpredsednik.

Podpredsednik

Podpredsednik društva pomaga predsedniku društva pri izvajanju njegovih nalog, navedenih v prejšnjem členu. V primeru odsotnosti predsednika društva je po pooblastilu predsednika odgovoren za izvajanje nalog iz prejšnjega člena.

Sekretar

Sekretar društva opravlja tehnično – administrativne naloge in skrbi za pretok informacij v društvu. Za svoje delo odgovarja predsedniku, podpredsedniku, upravnemu odboru in zboru članov.

Blagajnik in računovodstvo

Blagajnik društva vodi blagajno društva in opravlja druge naloge po odredbi predsednika društva.

Blagajnik skrbi za evidenco finančnih in materialnih sredstev in je odgovoren za skladnost finančnega poslovanja društva s predpisi, tem statutom in sklepi zbora članov.

Blagajnik društva vodi finančno poslovanje v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in s Pravilnikom o finančnem poslovanju, ki ga društvo sprejme v roku 6 mesecev od potrjenih sprememb. Blagajnik o finančnem poslovanju poroča upravnemu odboru.

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva, s pisnim zahtevkom, ki ga vloži pri upravnem odboru društva.

Za opravljanje računovodskih del lahko društvo sklene pogodbo z zunanjim računovodskim servisom.

Funkcijo blagajnika lahko izvaja tudi poslovni sekretar.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

Viri dohodkov:

• članarina,

• darila, volila,

• dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic,

• prispevki sponzorjev in donatorjev,

• javna sredstva,

• prostovoljni prispevki državljanov,

• drugi viri.

Društvo vodi finančno in materialno poslovanje po predpisih, ki urejajo finančno in materialno poslovanje za društva. Finančno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa pri izbrani bančni instituciji.

Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu s predpisi, ki veljajo za društva ter z veljavnimi državnimi zakoni o finančnem poslovanju.

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik ali po njegovem pooblastilu blagajnik. V odsotnosti predsednika lahko te listine podpisuje podpredsednik društva.

Morebitni presežek prihodkov nad odhodki iz opravljanja dejavnosti društva se sme porabiti samo za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo društvo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je v nasprotju z zakonom, torej nična.

Način in oblika izkazovanja podatkov o premoženju in poslovanju društva sta določena v pravilniku društva. Podatke se izkazuje v skladu z računovodskim standardom za društva.

Letno poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme zbor članov, mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva in pravilnikom društva.

Društvo mora predložiti poročilo o poslovanju v preteklem letu organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu marcu tekočega leta.

Materialno evidenco, ki jo vodi in finančne listine, ki jih lahko izstavlja blagajnik, jih kot tak tudi podpisuje. Odgovornost blagajnika se omejuje v okvirih veljavnih ustreznih zakonskih predpisov.

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

Društvo preneha obstojati:

• po sklepu zbora članov,

• po samem zakonu,

• zaradi spojitve z drugimi društvi,

• zaradi pripojitve k drugemu društvu,

• s stečajem,

• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja.

Zbor članov lahko sprejme sklep o prenehanju delovanja društva. Za tak sklep morata glasovati najmanj dve tretjini članov navzočih na zboru ob pogoju, da je pri glasovanju navzočih najmanj polovica članov ter da je za prenehanje glasovalo najmanj dve tretjini članov upravnega odbora.

Po samem zakonu društvo preneha delovati, če dejansko preneha obstojati oz. če je bilo v obdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek iz 3. točke 1. odstavka 52. člena Zakona o društvih.

V primeru prenehanja društva, preide premoženje društva na sorodno društvo ali na lokalno skupnost, proračunska sredstva pa se vrnejo proračunu.

O sprejetem sklepu o prenehanju obstoja društva predsednik obvesti pristojni organ v roku 30 dni od sprejetja sklepa. Prenehanje društva po zakonu pa ugotovi pristojni organ z odločbo.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Društvo ima lahko še druge interne pravilnike, ki so v skladu z zakonom in tem statutom, sprejema pa jih upravni odbor.

V primeru izrednih razmer deluje društvo po navodilih upravnega odbora društva.

Za tolmačenje pravil je pristojen upravni odbor.

Ta statut je sprejel zbor članov društva soglasno, dne 19.06.2013 in začne veljati s tem dnem, uporabljati pa se začne, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z zakonom o društvih.

Maribor, 30.06.2013

Predsednica društva mag. Severina Iskrač, univ.dipl.inž.